»Ugotovil sem, da nimam kaj početi. Navajen sem delati, rad hodim na delo. Rad sem vsak dan z ljudmi, uživam v družbi, prijateljstvu in vseh teh stvareh. In nenadoma sem bil za to prikrajšan. In pomislil sem, 'kaj naj naredim.'«
»Nikoli nisem imel namena napisati knjige. Toda ko sem nadaljeval s pisanjem, sem ugotovil, da mi to pravzaprav daje razlog za življenje, in šel sem spat z mislijo: 'Jutri bom pisal o tem … to me bo zabavalo.' In to je bilo rešilno, saj ne bi mogel iti čez to, ne da bi imel kaj početi.«
»Ne morem se pretvarjati, da zadnje leto ni imelo temačnih trenutkov. A te so premagali svetli. Zaradi njih sem bil hvaležen vsak dan, pa tudi neizmerno hvaležen za vse prijatelje. Samo vesel sem, da sem živ.«